»Pri Rembrandtu gre za čustva in bistvo človekovega bivanja. Pri Vermeerju gre za umirjenost. In pri Fransu Halsu gre za radost, gibanje. Na njegovih slikah se skoraj vsi smejijo. In ko se človek sprehodi po tej razstavi, se začne tudi sam smejati. Poteze s čopičem kar plešejo po platnih.«
»To je umetnik, ki je ustvaril 45, morda 50 slik. Od teh jih poznamo 37, in ko jih je skupaj 28, imamo zabavo, za katero upaš, da bodo nanjo prišli vsi povabljeni. No, v bistvu je večina tudi prišla.«
»Vermeerja se več kot 150 let drži skrivnostnost, ki je postala del njegovega slovesa. Če povežemo vedenje o slikarjevem zasebnem življenju z njegovimi deli, mu pridemo nekoliko bližje.«
»Znova je treba preveriti uveljavljeno prepričanje, da je Vermeer slikal počasi in premišljeno. Resda njegova končna dela delujejo introvertirana in kontemplativna, a njegov delovni proces je bil virtuozen in eksakten.«
»S pomočjo umetne inteligence oz. nevralne mreže smo posneli neverjetno natančno fotografijo in računalnik naučili, kakšne barve je Rembrandt uporabil na Nočni straži in kakšne so bile njegove poteze s čopičem.«
»Praznovanje ujame dobo petdesetih in zgodnjih šestdesetih. Na fotografijah vidimo ekstreme: od zabaviščnih parkov do državnih obiskov, od solz do smeha. Vidimo ljudi, ki se povezujejo, in ljudi, ki zapuščajo. Predvsem pa vidimo, kaj je tisto, kar ljudi združuje.«